V četrtek, 7. marca 2019, se je na Biotehniški fakulteti v Ljubljani odvijala konferenca Ohranitveno kmetijstvo - temelj trajnostnega kmetijstva. Program predavanj je bil nadvse zanimiv, kakor tudi okrogla miza, ki je potekala ob koncu programa. Dogodek je naletel na velik in zelo pozitiven odziv.
Dan pred tem je potekala letna skupščina ECAF v Ljubljani, ki se je je udeležilo nekaj manj kot 20 članov združenji iz različnih evropskih držav. Na skupščini je naše združenje zastopal doc. Mihelič.

Še nekaj slik z dogodka:

1

2

6

4

6

5


 

 

 

NOVO !!!

V petek, 30.11.2018, smo se člani in simpatizerji Slovenskega združenja za ohranitveno obdelavo in rodovitnost tal (SZOORT) zbrali ob 9.30 pri gostilni Stari Hrast, v Radomerju pri Ljutomeru.
V okviru strokovne ekskurzije smo obiskali dve družinski kmetiji (Galunder, Majcan) in si ogledali parcele kolega Rebernika in kmetijskega podjetja Panvita d.d. Po končani ekskurziji smo nadaljevali z druženjem in skupščino društva. Nekaj vtisov si lahko ogledate spodaj.2

 12

 

 

 

Na letošnjem kmetijsko-živiljskem sejmu Agra 2018 sta se aktivno udeležila predavanj dva naša člana.

Predsednik, dr. Rok Mihelič je v nedeljo, 26.8.2018, v okviru predavanj 'Regenerativno kmetijstvo', ki ga je orgniziralo društvo za permakulturo Slovenije, nastopil s temo 'Poljedelstvo brez oranja', v katerem je predstavil načine, kako povečati vsebnost humusa v njivskih tleh z uporabo plitve obdelave tal, oziroma kako ekološko in konvencionalno poljedelstvo pripraviti na klimatske spremembe in biti pri tem ekonomsko uspešen.

Prav tako je v nedeljo, 26.8.2018, dr. Denis Stajnko pred polno dvorano 5 nastopil s predavanjem 'Digitalna tehnologija kot pripomoček pri direktni setvi'. V okviru delavnice 'Precizno kmetijstvo – utopija ali realnost slovenskega kmetijstva', ki so ga organizirali Zveza slovenske podeželske mladine, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Katedra za biosistemsko inženirstvo in Socialna akademija vas v okviru projekta Inkubator 4.0 so bili predstavljeni sodobni načini za natačno obdelavo v pasove (strp till), setev in kasnejše natančno okopavanje, podprto z RTK vodenjem.

Agra2018 2

Dr. Stajnko predava o Digitalni tehnologiji pri setvi

Agra2018 1

Predavatelji in državna sekretarka na delavnici 'Precizno kmetijstvo – utopija ali realnost slovenskega kmetijstva'

 

! Novo !

V začetki meseca junija 2018  je predsednik SZOORT, dr. Rok Mihelič v okviru EIP Agri focus group (tema: vezava ogljika v kmetijska tla) obiskal Alfreda Granda, ki je promotor in raziskovalni sodelovec na področju ohranitvenega kmetijstva (CA). V sklopu obiska so si ogledali kmetijo in  polja v okolici Tullna, Avstrija (ob Donavi blizu Dunaja; 180 m nmv). Alfred je inovativen/eksperimentalen kmet, ki že 25 let ne orje tal, od leta 2006 pa je celotna kmetija (300 ha polj – poljedelstvo brez živinoreje) v ekološki pridelavi https://www.vermigrand.com/en/ueber-uns-2/. Letos bo na kmetiji ustanovil podružnico ameriškega inštituta za ekološko kmetijstvo – Rodale Institute Europe ! http://rodaleinstitute.org/

Slika 1: Alfred Granda z udeleženci ekskurzije sredi ogleda polj

Je pristaš ohranitvenega kmetijstva (CA). Uporablja stiskalni valj (crimper roller).

 

Slika 2: Globoka odcedna tla

Ima globoka, odcedna tla, ni težav s sušo. Aluvij Donave, ki v zgornjih slojih prehaja v črnozem. Tekstura peščeno ilovnata. pH = 7,3. Dovolj prostih karbonatov.

Odlična struktura, kljub temu opazna zbitost na globini 25 cm (zakaj? Ali se po 25 letih opustitve oranja še vedno pozna plazina ali gre za zbijanje zaradi površinskega stiskanja – vožnje po njivi. Zbit sloj je globok ca 5 cm, globje tla izrazito bolj rahla).

Čeprav po letu 2006 nič ne gnoji (do takrat konvencionalno kmetijstvo), koruze pridela 10 t/ha, pšenice 5 t/ha, soja 3 t/ha. Koruza raste po pšenici. (njive brez vsakega gnojenja že od leta 2006, kar po moje ni dobra praksa, temveč ropanje tal na dolgi rok).

 

Slika 3: Soja posejana v povaljano rž

Soja - slika 3 levo, sejana 10. maja 2018, Federstadt rapid +roller crimper (stiskalni valj). Setev soje v cvetočo povaljano rž, ki je bila sejana 10 sept. 2017 (lani je rž cvetela 10 dni kasneje). Setvena norma  rži višja kot normalno: 200 kg/ha. Rž mora cveteti, ko se valja. Posebna sorta, ki da veliko biomase; do 10 t/ha.

Soja - slika 3 desno, sejana v povaljano rž (in nekaj grašice, ki sedaj izbija kot plevel). Brez dodatnega mehanskega ali kemijskega varstva pred pleveli.

Tla obdeluje ali no-till ali 3-4 cm globoko.
Če mora okopavati (zatiranje plevelov) gre na njivo s traktorjem tudi do 11 x, s stiskalnim valjarjem pa le 3x. Pri stiskalnim valjem je pod mulčem rži značilno višja vlaga tal, kot pri plitvo obdelanih tleh.

 

Slika 4: Soja sejana v enkrat plitvo obdelana tla, ter nato do 11-krat česana ali okopavana proti plevelom. Ni bistveno boljša kot pri no-till pod slamo rži.

 

Slika 5: Stroj za plitvo do 4 cm globoko obdelavo tal, s katerim je Alfred zelo zadovoljen

Člani SZOORT na obisku na Madžarskem

Manjša delegacija Slovenskega združenja za ohranitveno obdelavo in rodovitnost tal se je v začetku avgusta mudila na obisku na Madžarskem. Odzvali smo se povabilu prof. dr. Márte Birkás s Fakultete za kmetijstvo in okoljske študije, Univerze Szent István v Gödöllő-u. Prof. Birkás je ena vodilnih raziskovalk s področja rodovitnosti in obdelave tal na Madžarskem ter avtorica številnih znanstvenih člankov in monografij. Na obisku se nam je pridružil tudi prof dr. Ivica Kisić z Agronomske fakultete v Zagrebu. V okviru dvodnevne ekskurzije smo si na lokaciji dolgoletnih poskusov blizu kraja Hatvan, ogledali talne razmere in demonstracijo strojev za obdelavo tal.

Slika 11 hu.jpg

Slika 1: Na velikih poskusnih poljih izvajajo večletne poskuse primerjave različnih načinov obdelave tal, v katerih preučujejo vpliv obdelave na tla in okolje.

Slika 12 hu.jpg

Slika 2: Talni tip na poskusnem polju je černozem, tla so globoka, glinasto meljaste teksture, z dovolj humusa v celotnem prifilu in imajo izrazito poliedrično strukturo.

Slika 13 hu.jpg

Slika 3: Povprečna letna količina padavin znaša 580 mm in kljub temu, da v času našega obiska že več tednov ni bilo omembe vrednih padavin, so tla v zgornjih 5 cm suha, globlje pa ostajajo vlažna (na nivoju ca. 60 % poljske kapacitete), kar kaže na sposobnost tal za zadrževanje vode.

 
  Slika 14 hu.jpg

 

Slika 4: Načini obdelave tal v poskusih: oranje, podrahljavanje, nogačna tehnika, obdelava z diski in direktna setev.

Slika 15 hu.jpg

Slika 5: S pomočjo penetrometra izmerimo upornost tal in s tem vpliv obdelave na zbitost in nastanek plazine.

Slika 16 hu.jpg

Slika 6: Poleg parametrov rodovitnosti tal v poskusih izvajajo tudi meritve CO2 in s tem vpliva obdelave na okolje.

Slika 17 hu.jpg

Slika 7: Sončnica je na Madžarskem poleg strnih žit in koruze tretja najbolj zastopana poljščina v kolobarju. Na sliki rastejo sončnice na tleh obdelanih s podrahljalnikom.

Slika 18 hu

Slika 8: Dobro razvit koreninski sistem koruze na tleh obdelanih na ohranitveni način (nogačna tehnika).

Slika 19 hu

Slika 9: Skupinska slika z gostitelji in kolegom iz Hrvaške. Nedvomno so se kolegi z Madžarske izkazali kot izjemni gostitelji in organizatorji poučnega dogodka. Z namenom krepitve mednarodnega sodelovanja si v prihodnje organizacijo podobnih ekskurzij obetamo tudi v Sloveniji in na Hrvaškem.

 

 

 

 

 

Nekaj pa še iz domačih logov...

Primer dobrega vznika pšenice na njivi, kjer se že več let uporablja ohranitvena obdelava tal.

 

 

 

Slaba struktura tal na konvencionalno obdelani njivi.