STROKOVNA EKSKURZIJA AGRONOMOV IN KMETOV V SPODNJO AVSTRIJO

Člani dveh stanovskih društev, Slovenskega agronomskega društva in Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo smo v začetku junija 2019 organizirali skupno strokovno ekskurzijo v Spodnjo Avstrijo.

V okolici Tullna smo si najprej ogledali sejem Betaexpo, ki je eden najpomembnejših predstavitvenih dogodkov s področja kmetijstva v Avstriji. Sejem vsako leto prireja podjetje Agrana, ki se ukvarja s predelavo sladkorne pese in proizvodnjo sladkorja. Na bližnjem polju je vsako leto tam na ogled več kot 600 poskusnih parcel s predstavitvijo različnih sort žit, koruze, sladkorne pese in krompirja ter poskusov s področja varstva rastlin. V okviru spremljevalnega programa prirejajo različna strokovna predavanja, katerih osrednja tematika je bila letos namenjena razvoju družinskih kmetij. Predstavilo se je tudi okrog 70 različnih razstavljavcev kmetijske tehnike in repromateriala. Z zanimanjem smo si ogledali tudi izkopan talni profil, ki nazorno prikazuje primernost tamkajšnjih talnih razmer za kmetijsko pridelavo. Za to območje so značilna Ilovnato glinena oz. drugod tudi peščeno ilovnata tla na naplavinah reke Donave, ki v zgornjem sloju prehajajo v černozem, so globoka in dobro odcedna ter omogočajo dobro prekoreninjost rastlin.

Sika 1

Slika 1: Profil tal v področju Tullna (AUT); črnozem na nanosu puhlice nad aluvijem Donave (Foto: P. Žigon)

V nadaljevanju smo obiskali družinsko kmetijo Mayr, kjer obdelujejo več kot 100 ha polj, na katerih pridelujejo v glavnem žita, oljno ogrščico, krompir in sladkorno peso. Pri načinu obdelave in setve imajo že več kot 35-lente izkušnje s t.i.  kompostirno obdelavo (mulch  till) in  direktno setvijo v predhodno neobdelana tla (no-till). Pokrajina je tam orografsko zelo razgibana, zato je večina njiv na nagnjenih terenih. Erozijski procesi in odnašanje zgornjega sloja tal, predvsem ob intenzivnih padavinah, ki so puščali vidne posledice na oranih in fino predsetveno pripravljenih, golih njivskih površinah, so bili glavni povod za odmik od konvencionalnega k spremenjenemu načinu obdelave tal. V vseh teh letih so s skrbjo za stalno pokritost tal z dosevki in puščanjem organske mase na površini po setvi, vidno ublažili procese degradacije tal ter povečali biološko aktivnost tal. Poleg drugih pozitivnih vplivov na tla in okolje gre v prid praksam ohranitvenega kmetijstva tudi dejstvo, da na tem območju zmerno celinske klime v povprečju pade le nekaj več kot 500 mm padavin na leto, zato je ohranjanje zadostne količine vlage v tleh, ki jo omogoča stalna pokritost površine, bistvenega pomena za rast posevka v suhih poletnih mesecih. Na podlagi opravljenega lopatnega preizkusa smo se lahko prepričali o vplivu obdelave brez aktivnega premeščanja tal, ki se kaže v vzpostavitvi naravne slojevitosti in poroznosti tal, kot posledice povečane aktivnosti deževnikov. Mladi gospodar kmetije je tudi predsednik nacionalnega društva Boden ist Leben (https://www.bodenistleben.at/). Združuje kmete in različne strokovnjake s področja kmetijstva, ki si prizadevajo za ozaveščanje o pomenu in skrbi za rodovitna tla ter promocijo ohranitvenega kmetijstva. Društvo je bilo formalno ustanovljeno v letošnjem letu in je že ob sklicu prve seje pritegnilo več kot 150 članov iz celotne Avstrije in že aktivno izvaja različne izobraževalne aktivnosti ter predstavitve koncepta ohranitvenega kmetijstva tudi v praksi.

Da tovrstna praksa na tem območju ni le v domeni družinskih kmetij, smo se lahko prepričali ob obisku kmetijskega podjetja Agropan GnbR. Podjetje je v lasti petih lastnikov, ki so združili svoj kapital in zemljišča z namenom skupnega nastopa na trgu in racionalizacije pridelave. Skupno obdelujejo več kot 1600 ha njiv, na katerih pridelujejo  predvsem žita, oljno ogrščico, koruzo in krompir. Na vseh površinah se poslužujejo plitve obdelave; pluga že vrsto let ne uporabljajo več. V povprečju dosegajo stabilne pridelke, spremenjen način obdelave tal pa se odraža predvsem na pozitivni ekonomiki pridelave.

Sika 2

Slika 2: Zanimivi stroji za zatiranje plevelov brez herbicidov v ohranitvenem kmetijstvu (Foto: T. Škorjanc)

Naslednji dan smo se dopoldan mudili na obisku kmetijske visoke strokovne šole LFS Hollabrunn (https://www.lfs-hollabrunn.ac.at/), kjer so nam pokazali opremo in številne demonstracijske in raziskovalne poskuse, v okviru katerih se ukvarjajo s primerjavo različnih načinov obdelave tal. Primerjavo različnih praks izvajajo na več kmetijskih kulturah (koruza, žita, sladkorna pesa, krompir, sončnice, soja…), v obravnavanjih imajo tudi različne vrste dosevkov in tehnik njihove setve (dosevki, medsevki…). Poudarili so pomen izbire ustreznih vrst rastlin v mešanicah dosevkov, za opravljanje različnih funkcij za tla in okolje.

Slika 3

Slika 3: Pisana mešanica dosevka za revitalizacijo tal in celotnega agro-ekosistema (Foto: T. Škorjanc)

Njihova vloga v kolobarju je bistvenega pomena za ohranitveni način kmetovanja, zato morajo biti dosevki obravnavani kot enakovreden kolobarni člen, ki jim je potrebno ob setvi in nadaljnji skrbi za rast posvečati polno pozornost.  Z ustrezno izbiro in skrbno načrtno setvijo dosevkov preučujejo možnosti no-till pridelave, brez uporabe glifosata. Pri ohranitvenem načinu obdelave tal dajejo velik pomen ustreznemu ravnanju z organsko maso po spravilu koruze (razrez in plitvo mešanje s tlemi), kar zmanjša možnost prezimitve koruzne vešče v rastlinskih ostankih in hitrejšo mineralizacijo ostankov v spomladanskem času.

Med drugim smo si ogledali tudi poskuse v krompirju, kjer z izbiro različnih predhodnih dosevkov in različnih terminov predsetvene priprave grebenov direktno (»no-till«) posadijo krompir. Proučujejo tudi varianto z vsejavanjem dosevkov (črni oves) v prostor med grebeni na katerih raste krompir.

             Slika 4a  Slika 4b

Slika 4: Krompir sejan neposredno v grebene, ki so bili prerasli z neprezimnim dosevkom; med vrstami posejan črni oves proti eroziji; odlična struktura tal, rahla tla v grebenu (Foto R. Mihelič)

Pri vrednotenju rezultatov večletnih poskusov ugotavljajo signifikantno  zmanjšanje  stroškov pridelave ob doseganju enakih pridelkov napram konvencionalnemu kmetijstvu. Poleg naštetega ima velik pomen za uspešno pridelavo v ohranitvenem kmetijstvu ustrezna izbira sejalnice, ki mora biti prilagojena na setev v tla, ki so prekrita z večjo količino organske mase. Pokazali so nam nekaj primerov takšnih sejalnic in predstavili izkušnje z njihovo uporabo.

Slika 5 

Slika 5: Pnevmatska sejalnica za presledno setev, prilagojena za setev v predhodno neobdelana tla - no-till (Foto P. Žigon)

Nazadnje smo se ustavili še na obisku kmetije Alfreda Granda, ki ni le kmet, pač pa aktiven partner v različnih strokovno-raziskovalnih projektih ter promotor ohranitvenega kmetijstva. Sodeluje s številnimi raziskovalnimi institucijami, med drugim Univerzo BOKU z Dunaja, Univerzo iz Wageningena in inštitutom za ekološko kmetijstvo Rodale Institute iz ZDA. G. Grand je bil letos tudi vabljen gostujoči predavatelj na simpoziju Novi izzivi v agronomiji v Laškem, kjer je slovenski agronomski stroki v predavanju že predstavil svojo vizijo, aktivnosti na različnih področjih in rezultate nekaterih poskusov. Na svojem 300 ha velikem posestvu v celoti kmetuje na ekološki način. Poleg pridelave najrazličnejših poljščin v zadnji letih uvaja tudi t.i. kmetijsko-gozdarsko rabo zemljišč (agroforestry), katerih idejna zasnova je saditev drevesnih vrst na obrobje njivskih zemljišč, za povečanje ekosistemskih uslug in učinkovitejšo pridelavo biomase. Tla obdeluje le po potrebi in nikoli globlje od 5 cm, sicer pa se večinoma poslužuje direktne setve (»No-till«). V zadnjih letih je pridobil veliko izkušenj z direktno setvijo v predhodno povaljane posevke (predvsem rži), pri čemer valjanje opravi s t.i. stiskalnim valjem (»roller-crimper«). Poleg same pridelave se ukvarja tudi s pridobivanjem in trženjem komposta, ki ga prideluje v svoji vermi-kompostarni (kompostiranje s pomočjo deževnikov). Idejo o pridelavi komposta je razvil skupaj s partnerji iz ameriške univerze Berkeley in ustanovil podjetje Vermigrand (https://www.vermigrand.com/en/).

Slika 6

                                     

Slika 6: Alfred Grand in deževniki na delu v kompostarni Vermigrand (foto: R. Mihelič in T. Škorjanc)

Kot vhodno surovino za vermi-kompost v glavnem uporabljajo lucerno, hlevski gnoj in odpadke zelenega odreza iz bližnje okolice. Iz pridobljenega komposta, ki ga mešajo z vulkansko prstjo, pripravijo tudi homogen rastni substrat, primeren za prodajo. Delajo tudi vermi-kompostni čaj (vodni izvleček), ki dokazano deluje kot fitostimulans.

Za pomoč pri organizaciji ekskurzije in gostoljubje se moramo v največji meri zahvaliti prof. dr. Josef Rosner-ju (LAKO, NÖ Landesregierung), ki je za nas organiziral celoten program strokovne ekskurzije in nam tako omogočil srečanja s predavatelji, raziskovalci in kmeti, ki so z nami delili svoje bogate izkušnje ter da smo se polni novih informacij vrnili nazaj v Slovenijo.

Slika 7

 

 

Slika 7: Udeleženci ekskurzije z gostiteljem dr. Rosnerjem (desno spodaj) (Foto: Tomaž Škorjanc)

Poročilo sta pripravila:

Dr. Rok Mihelič, predsednik Slovenskega agronomskega društva in

Primož Žigon, predsednik Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo

 

 

 

Ekskurzija Trofaich

Čeprav je bil 2. maj še praznični dan, smo se člani društva že zgodaj zjutraj odpravili na ekskurzijo na avstrijsko Štajersko, točneje kraj Trofaich, kjer je avstrijsko združenje Ökoregion Kaindorf v okviru programa "Humusakademie"  organiziralo celodnevni program predavanj in predstavitev o "Direktni setvi".

Predavatelji  g. Wilfried Thoma, mag. Kerstin Schmalzmayer ter gostujoči predavatelj prof. dr.  Liebhard Peter z avstrijske univerze BOKU, Wien so v dopoldanskem delu seminarja izvedli naslednja predavanja:

Osnove in teorije direktne setve (kolobar, gnojenje, varstvo rastlin) in

Ekonomski in okoljski vpliv direktne setve

Po kosilu je popoldan sledila predstavitev na terenu v bližnji vasi Hafning, kjer je bil:

-Ogled kompostarne

-Primerjava oranih in neoranih tal (sondiranje, talni izkop), simulator padavin

-Predstavitev direktne setve koruze in drugih sejalnih tehnik

 Nekaj vtisov iz ekskurzije, ki jih je shranil pametni telefon, je priloženih v spodnji galeriji.

'Kristus' ob no-till koruzni sejalnici

 

Kovinska kolesa za zapiranje setvene brazdice

Kovinska kolesa za zapiranje setvene brazdice

S kompostom obogatena tla do 11% organske snovi v ornici - pretirano
Odlična struktura tal

 Odlična struktura tal

 Koruzna sejana z no-till v neprezimne ostanke (meliorativna redkev + črni oves)

 Koruzna sejana z no-till v neprezimne ostanke (meliorativna redkev + črni oves)

'Kosmata je lepa'
Člani združenja - udeleženci ekskurzije so dobre volje
Člani združenja - udeleženci ekskurzije so dobre volje
Pogovor z gospodom Wilfriedom Thomo, predavateljem in praktikom