V Bernu bo od 29. junija do 2. julija 2020 potekal 8. svetovni kongres o ohranitvenem kmetijstvu

 

ki ga organizira evropsko zrduženje za ohranitveno kmetijstvo ECAF, katerega član je tudi naše slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo.

Osmi svetovni kongres o ohranitvenem kmetijstvu ponuja obiskovalcem in referentom  edinstveno priložnost, da oblikujejo prihodnost »donosnega in trajnostnost kmetovanja«. Ohranitveno kmetijstvo (CA) je priznano kot trajnostni sistem intenziviranja kmetijstva, ki izboljšuje kakovost tal, zato so poleg zagotavljanje pridelave hrane in drugih kmetijskih proizvodov, pomembne dodatne ekosistemske storitve, tudi v grozečih scenarijih, ki vključujejo posledice podnebnih sprememb in večjega svetovnega prebivalstva. V treh dneh kongresa se bo na plenarnih zasedanjih, panelnih razpravah, vzporednih zasedanjih in posterskih sejah poglobljeno razpravljalo o številnih temah s ciljem spodbujanja širšega sprejemanja CA po vsem svetu. Četrti dan boste lahko sodelovali v pomembnih pogovorih s kmeti in strokovnjaki iz kmetijskega sektorja po vsem svetu, in sicer s sodelovanjem na Dnevu polja v Bernskem jezeru.

 

 ____________________________________________________________________________________________________

Letna skupščina društva z ekskurzijo po Vipavski dolini

Poročilo letne skupščine članov Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo

V prvih decembrskih dneh smo se člani Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo (SZOK) zbrali na 4. letni skupščini, ki smo jo organizirali v sklopu enodnevne ekskurzije v Vipavski dolini. Z uvajanjem načel ohranitvenega kmetijstva (minimalni posegi v tla, pokritost tal s poljščinami in dosevki ali rastlinskimi ostanki, pester kolobar) bogatimo tla z organsko snovjo ter izboljšujemo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti ter povečujemo njihovo rodovitnost. Takšen način rastlinske pridelave je primeren za različne pedo-klimatske razmere, saj so tla obdelana na ohranitveni način bolj »odporna« na spremenljive vremenske razmere in rastline manj podvržene stresnim razmeram tekom rastne dobe. Za območje Vipavske doline, kjer tla poleg degradacije zaradi vplivov intenzivnega kmetovanja, še posebej izrazito ogrožajo naravni vetrni in vodni erozijski procesi, je ohranitveni način prav gotovo eden izmed najbolj ustreznih načinov trajnostne rabe tal. Bruno Gregorič, kmetovalec in član SZOK iz Prvačine, tal na svoji več kot 50 ha veliki kmetiji že več kot pet let obdeluje na način t.i. kompostirne plitve obdelave in spoznava, da mu takšen način omogoča hitrejšo in optimalnejšo pripravo zemljišč za setev žit, koruze, soje in drugih poljščin tudi na najbolj težkih, oglejenih tleh v bližini reke Vipave.

Slika 1: Obisk kmetije Gregorič v Prvačini

V zadnjih letih prehaja na t.i. no-till setev in je za ta namen pred časom kupil tudi ustrezno sejalnico, ki omogoča setev v predhodno neobdelana tla. S člani združenja smo obiskali nekaj njegovih parcel in se prepričali o ustreznosti spremenjenega načina obdelave ter težavah s katerimi se srečujejo kmetje v obdobju letošnje jesenske moče tudi na tem območju. Spravilo koruze je namreč še vedno oteženo, setev ozimnih žit praktično ni bila mogoča oz. so na že vzniklih posevkih opazne posledice fizioloških motenj, predvsem tam, kjer so bil tla na silo obdelana in je bila setev opravljena v neustreznih razmerah. Ob spremstvu področnega kmetijskega svetovalca s KGZ Nova Gorica smo obiskali tudi zajetje Vogršček in se ob tem seznanili še z eno perečo težavo kmetijstva v Vipavski dolini, povezano s problematiko sanacije akumulacije in namakalnega sistema v spodnjem delu doline. Skupaj smo ugotavljali kakšen neprecenljiv potencial za kmetijsko pridelavo nudijo razmere na tem koncu Slovenije, ki bi jih bilo moč z ustreznimi vzpodbudami in vlaganji v infrastrukturo mnogo bolje izkoristiti.

Slika 2: Na poljih v Vipavski dolini; na fotografiji posevek inkarnatke

Naš program smo z izvedbo skupščine nadaljevali na turistični kmetiji Barkola v Dragi pri Dornberku. Ob podrobnejšem pregledu dogodkov v aktualnem letu ugotavljamo, da so člani SZOK z različnimi aktivnostmi sodelovali na številnih dogodkih in pripravili več kot 35 različnih objav, prispevkov, intervjujev itd. na temo ohranitvenega kmetijstva. SZOK je med drugim v letu 2019 gostil skupščino evropskega združenja za ohranitveno kmetijstvo (ECAF) in organiziral odmevno konferenco z mednarodno udeležbo z naslovom »Ohranitveno kmetijstvo-temelj trajnostnega kmetijstva«. Organizirali smo dvodnevno ekskurzijo v Avstrijo, kjer se je več kot 20 članov združenja seznanilo s primeri dobrih praks in rezultatov trajnih poskusov s področja ohranitvenega kmetijstva na raziskovalnih inštitucijah. Že tradicionalno smo bili z aktivnostmi prisotni na sejmu Agra in nekaterih drugih prireditvah s področja kmetijstva v domačem prostoru.

V sklopu dnevnega reda skupščine smo obravnavali tudi predlog samostojnega ukrepa Ohranitveno kmetijstvo v okviru Skupne kmetijske politike (SKP), ki ga je oblikovalo združenje. V skladi z odločitvijo evropske komisije bo namreč Slovenija po letu 2020 morala nameniti več pozornosti ukrepom, ki poleg ekonomsko stabilne pridelave zmanjšujejo negativne vplive kmetijstva na okolje in so bolj trajnostno naravnani. Prepričani smo, da s predlogom, ki ga bomo podali v usklajevanje resornemu ministrstvu, ponujamo odgovor na prihodnje izzive slovenskega kmetijstva, zato si ga bomo prizadevali uveljaviti v okviru programa ukrepov prihodnjega obdobja Skupne kmetijske politike 2021-2027.

Slika 3: Udeleženci 4. redne skupščine Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo

Primož Žigon

Predsednik Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Naši člani aktivno sodelujejo na AGRI 2019

Naš član, dr. Rok Mihelič je v nedeljo, 25. avgusta 2019, na predstavitvenem prostoru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sodeloval pri predstavitvi rešitev in projektov s področja digitalizacije in novih tehnologij. Na sejmu AGRA je novo tehnologijo obdelave tal v letu 2017 predstavil v okviru Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo in Biotehniške fakultete ter leto kasneje na predstavitveni stojnici Društva za permakulturo. V letu 2019 je bil povabljen, da novo tehnologijo, poimenovano ohranitveno kmetijstvo, predstavi obiskovalcem predstavitvenega prostora Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dr. Rok Mihelič je posebej izpostavil: »Ohranitveno kmetijstvo ni povezano le z življenjem v tlemi, ampak rešuje tudi problem erozije zemlje ter omogoča nižjo porabo energije, strojev in tudi dela.«

Dežni test, s katerim je dr. Rok Mihelič praktično prikazal razlike propustnosti med oranimi kmetijskimi tlemi in ohranitveno obdelanimi tlemi.

Dr. Rok Mihelič, predstavnik Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo, je ohranitveno kmetijstvo predstavil kot način kmetovanja, ki v največji meri zmanjšuje negativne vplive intenzivnega kmetijstva na rodovitnost tal in okolje.

Za ohranitveno kmetijstvo so bistveni trije principi, prvi princip je nič ali minimalni mehanski posegi v tla; drugi princip je stalna pokritost tal s poljščinami ali dosevki in/ali rastlinskimi ostanki; minimalna pokritost tal (vsaj 30 %), tudi neposredno po setvi ter tretji princip je pester kolobar, s čim več rastlinskimi vrstami.

Z večanjem vsebnosti organske snovi tal se poveča biološka aktivnost ter veže atmosferski ogljik v tla, kar pomeni, da ohranitveno kmetijstvo blaži toplogredne izpuste. Namesto intenzivnega mehanskega obdelovanja talni organizmi, korenine in živalstvo v tleh prevzamejo nalogo rahljanja in uravnoteženja hranil v tleh. Rodovitnost tal se izboljša z gospodarjenjem s talno odejo, kolobarjenjem in obvladovanjem plevela.

Dr. Rok Mihelič posebej je opozoril da ohranitveno kmetijstvo preprečuje erozijo tal ter hkrati z manjšo uporabo strojev omogoča nižjo porabo energije, strojev in tudi dela: »Pri tem želim opozoriti, da je potrebno imeti posebno sejalnico, ki je sposobna sejati tudi z rastlinskimi ostanki na polju. Vsekakor je taka sejalnica dražja, vendar tudi veliko bolj robustna in ima daljšo življenjsko dobo. Optimalna rešitev za nakup potrebne sejalnice bi bil skupinski nakup, saj se lahko s 3 m sejalnico zaseje tudi več 100 ha lestno.«

Zaključil je z razlago, da ohranitveno kmetijstvo zahteva nova znanja in spremembo v navadah, kar pa je pri Slovencih, ki smo v veliki meri tradicionalisti, težje.

Na predstavitvi je bil prisoten tudi Branko Majerič s Ptujskega polja že več kot 20 let prakticira ohranitveno kmetijstvo. Prisotnim je pojasnil: »Kdor  razmišlja o uvedbi ohranitvenega kmetijstva naj ga spodbudim, da s potrebnimi spremembami začne čim prej, saj se zemlja izredno dolgo obnavlja. Pri uvajanju novega, ohranitvenega kmetijstva nam je bil v veliko pomoč prav dr. Rok Mihelič, ki je za ohranitveno kmetijstvo v Evropi razvil novo tehnologijo, saj tehnologija, ki jo uporabljajo v Ameriki ni primerna za Evropo. Prav novo tehnologijo in praktične izkušnje pri njenem uvajanju so priložnost za Slovenijo, da postane svetel primer pri upravljanju s kmetijskimi tlemi v Evropi.« Pojasnil je tudi, da v času setve plevel mehansko uničujejo, prav tako v času rasti, če pa je potrebo se ga dodatno uničuje tudi s herbicidi: "Pri tem ni skrbi za prehajanje herbicidov v podtalnico, saj se zaradi sprememb v tleh vse snovi zadržujejo in razgradijo v tleh. To pa so prednosti ohranitvenega kmetovanja, ki vodijo v spremembah v tleh in jih s prosim očesom težko opazimo. Prav zato je ohranitveno kmetijstvo tudi rešitev za kmetovanje na vodovarstvenih območji."

Predstavitev je zaključil dr. Rok Mihelič s praktičnim prikazom razlike propustnosti med oranimi kmetijskimi tlemi in tlemi obdelanimi z ohranitvenim kmetijstvom.

Dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je že pred časom, na odprti konferenci ohranitvenega kmetijstva (marec 2019, Biotehniška fakulteta) zagotovila, da bodo ohranitveno kmetijstvo uvrstili med okoljske ukrepe v novi programski shemi od 2021 do 2027.

_____________________________________________________________

Intervju z Mariom Lešnikom v Večeru

(INTERVJU, objavljen v Večeru 13. 7. 2019) Glifosat, drugo ime za revolt. Bi šlo v kmetijstvu brez pesticidov?

O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Mariem Lešnikom, našim največjim strokovnjakom za fitofarmacevtska sredstva (FFS), predstojnikom katedre za fitomedicino na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. 

Celoten intervju si preberete na naslednji povezavi .